Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo prepovedi, ki bi velikim institucionalnim vlagateljem in upravljavcem skladov onemogočila nakupe enostanovanjskih hiš na ameriškem trgu. Namen tega ukrepa je zajeziti rast cen nepremičnin in povečati dostopnost domov za srednji razred, ki se spopada z visoko stopnjo nedostopnosti stanovanjskih kapacitet. Trumpova pobuda je naletela na nepričakovano politično zavezništvo, saj podobne omejitve zagovarjata tudi guverner Kalifornije Gavin Newsom in progresivni del demokratske stranke, vključno s senatorko Elizabeth Warren. Kljub populistični privlačnosti ukrepa so se nanj ostro odzvali v uredništvu časnika Wall Street Journal, kjer so načrt označili za nesmiselno vmešavanje v tržne mehanizme. Po njihovih navedbah institucionalni vlagatelji obvladujejo manj kot odstotek celotnega fonda enostanovanjskih hiš v Združenih državah Amerike, zato prepoved ne bi bistveno vplivala na tržne cene. Kritiki opozarjajo, da so pravi razlogi za visoke cene drugje, medtem ko največja podjetja, kot je Blackstone, v zadnjem desetletju nepremičnine večinoma prodajajo, namesto da bi jih kupovala. Vzporedno s prepovedjo nakupov je predsednik Trump agencijama Fannie Mae in Freddie Mac odredil nakup hipotekarnih vrednostnih papirjev v vrednosti 200 milijard dolarjev. S to potezo je Bela hiša neposredno posegla v nepremičninski finančni trg in obšla tradicionalno vlogo Zveznih rezerv (Fed) pri določanju denarne politike. Odločitev je takoj povzročila padec hipotekarnih obresti in spodbudila rast delnic gradbenih podjetij, hkrati pa sprožila vprašanja o neodvisnosti finančnih institucij v ZDA.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.